Domov

Kontakt

LOVSKA DRUŽINA SELCA

Selca 9, 4227 Selca

Telefon:

Starešina:  041-674-411
Gospodar: 041-324-490
Tajnik:         031-309-964

 

Referent za škode:
041-751-139

E-mail:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Ta spletna stran uporablja piškotke!

Če v spletnem brskalniku ne spremenite nastavitev, se strinjate z uporabo piškotkov!

Se strinjam

Članske strani


Zgodovina LD Selca

Vojna in radikalne spremembe družbene ureditve po letu 1945 so tudi v lovstvu povzročile povsem drugačne organizacijske prijeme, kot so bili v navadi pred II. svetovno vojno. Razlogi za popolnoma spremenjeno lovsko prakso so bili naslednji:

  1. Divjad je postala družbena lastnina.
  2. Zakupniški sistem je bil ukinjen, zato lov ni bil več privilegij premožnih posameznikov, temveč je lahko postal lovec vsak pošten državljan socialistične Jugoslavije.
  3. Lovstvo se je začelo organizirati na društveni osnovi, kar pa je prva leta po vojni povzročalo pogoste prilagoditve nastajajoči novi družbeni ureditvi.

Zakupniki iz Selške doline (okoli 1936)

Prva iskanja ustrezne organiziranosti

Prvi uradni formalni akt o lovstvu, ki ga je sprejela nova oblast, je bil Odlok o začasnem izvrševanju lova, ki ga je izdala slovenska vlada - takrat še Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) - in je izšel v Uradnem listu SNOS dne 5. septembra 1945. Ni znano, ali so imeli naši lovski predhodniki dobre informacije (in zveze?) ali pa je zadeva slučajno sovpadla - dejstvo je, da se je že tri dni pred izidom Uradnega lista, to je 2. septembra 1945, na Frtici v Selcih zbralo 26 lovcev Selške družine. Sprejeli so 10 sklepov, ki naj bi bili prvi organizacijski temelji lovstva na tem terenu. Izvolili so pripravljalni odbor za ustanovitev lovske zadruge Selške doline, ki ga je sestavljalo 5 članov:

  • Veber Leopold - Češnjica,
  • Basaj Alojz - Selca,
  • Demšar Stanko - Zali log,
  • Rihtaršič Matevž - Bukovica in
  • Dolenc Leopold - Železniki.

Nekaj pozneje - 15. oktobra 1945 - je Ministrstvo za gozdarstvo pri Narodni vladi Slovenije že izdalo osnutek lovske organizacije, katere osnova naj bi bila lovska zadruga. Nadaljnja povezava naj bi tekla preko okrajnega lovskega sveta v okrožni lovski svet in od tu dalje v zvezni lovski svet. Toda že 25. oktobra 1945 je Iniciativni zadružni odbor za območje Ljubljana-mesto in okolica razposlal obvestilo, da se pripravlja nov zakon o lovu, ki bo urejal vprašanje lovskih družb in organizacij ter da naj se z ustanovitvijo lovskih zadrug počaka. Kmalu nato je začasni lovski zakon predpisal, da je osnovna lovska organizacija - lovska družina.

Ustanovitev lovske družine Selca

Pravi čudež je, da se je v Krekovem kulturnem domu v Selcih ohranil originalni zapisnik ustanovnega sestanka. Dragoceni dokument je pisan v lepem rokopisu tajnika Jožeta Zupančiča, z njegovim lastnoročnim podpisom, ki je prava kaligrafska oz. lepopisna mojstrovina.


Iz tega zapisnika je razvidno, da je bil 21. julija 1946 v šolskem poslopju v Selcih sestanek lovcev treh krajevnih ljudskih odborov: Selca, Dražgoše in Češnjica. Na tem sestanku je bila ustanovljena Lovska družina Selca in izvoljeno njeno prvo vodstvo:

  • Basaj Alojz - starešina,
  • Zupančič Jože - tajnik,
  • Leben Miha - gospodar,
  • Jelenc Karel - zastopnik Dražgoš,
  • Šolar Blaž - zastopnik Dražgoš,
  • Benedičič Jurij - zastopnik Rudnega,
  • Prevc Jakob - zastopnik Studena,
  • Habjan Anton - zastopnik Kališ in
  • Lotrič Franc - zastopnik Lajš.

Obenem so bili imenovani tudi štirje lovski čuvaji: Fajfar Franc, Benedičič Jurij, Lotrič Anton in Basaj Alojz.

Ob ustanovitvi je družina štela 22 članov,  5 mest pa je  bilo rezerviranih za člane, ki bi lahko pristopili pozneje. Ker se je ohranil zapisnik in še nekaj drugih dragocenih dokumentov, lahko postrežemo s seznamom prvih članov  iz leta 1946:

- iz Selc, Kališ in Lajš:

Alojz Basaj, Štefan Čenčič, Franc Fajfar, Miha in Janez Leben, Franc in Janez Lotrič, Aleš Potočnik, Vinko Prevc, Franc Rovtar, Valentin Šmid, Jože Šolar, Jože Zupančič, Anton Habjan;

- iz Dražgoš in Rudna:
Jurij Benedičič, Filip Gartner, Karel Jelenc, Ludvik Lotrič, Rok in Vencelj Šolar;

- iz Železnikov:
Anton Lotrič, Blaž Šolar.

Lovišče LD Selca je takrat  obsegalo 4576 ha, od tega lovišče Dražgoše 3166 ha in lovišče Selca 1410 ha. S posebno uredbo je bilo določeno, da sme loviti na tej površini največ 31 lovcev.

Brakada v Dražgošah leta 1968

Približno v tem času - vsekakor pa leta 1946 - je bil tudi ustanovni sestanek LD Bukovica, vendar se dokumenti niso ohranili. Znano je sicer, da so bili ustanovitelji trije najbolj znani lovci  tega okoliša:

  • Lovro  Bergant s Sv. Tomaža,
  • Franc Rant st. s Stirpnika in
  • Janez  Rihtaršič z Bukovice.

Organizacijska iskanja do leta 1954

LD Selca je bila sprva po vertikali povezana v Slovensko lovsko društvo s sedežem v Kranju. V to društvo so bile vključene vse lovske družine škofjeloškega, kranjskega in jeseniškega okraja. Ustanovni občni zbor Okrajnega lovskega sveta Škofja Loka je bil 21. decembra 1946 in je  obstajal do leta 1949. Po ukinitvi je bila LD Selca vezana na Okrajni lovski svet Kranj. Vsak član lovske družine je moral biti tudi član Lovske zadruge Slovenije, prek katere je tekla vsa lovska nabava in prodaja. K tej zadrugi je LD Selca pristopila 26. decembra 1946.

Lovišče LD Selca se je zmanjšalo leta 1948, ko je bilo ustanovljeno Gojitveno lovišče Ratitovec, ki je posebej močno okrnilo lovišče sosednje LD Železniki. Zato ni čudno, da je bilo po smernicah višjih upravnih forumov ugotovljeno, da so tedanje lovske družine premajhne in da jih je treba združiti.

23. aprila 1950 je bil ustanovni občni zbor nove LD, za katero so celo predlagali ime Selška dolina, saj so se združevale LD Železniki, Selca in Bukovica. Končno je prevladalo ime LD Železniki. Prvi dve leti je bil starešina  Alojz Basaj, naslednji dve leti 1952/53 - 1953/54 pa Jože Veber, ki je bil že  pred tem prvič izvoljen za starešino LD Selca. Poskusno združevanje lovskih družin je trajalo  4 leta, ko je oblast začela ugotavljati, da je taka lovska družina kljub vsemu preobsežna in da jo organizacijsko ni mogoče dobro voditi. Zato je prišlo do ponovne delitve.

Torej že drugi ustanovni občni zbor LD Selca je bil 14. marca 1954, ki pa ni pomenil le organizacijske ločitve od LD Železniki, temveč tudi združitev dveh bivših lovskih družin Selca in Bukovica v enotno LD Selca.

Ustanovni člani LD Selca in LD Bukovica, ki od leta 1954 tvorita enotno LD Selca, so bili:

- iz  LD Selca:

  • Basaj Alojz
  • Lotrič Ludvik
  • Lotrič Franc
  • Habjan Anton
  • Prevc Vinko

- iz  LD Bukovica:

  • Bergant Lovro
  • Rant Franc st.
  • Rihtaršič Janez

Kaže da združevanje v enotno LD Selca ni šlo tako gladko kot so nekateri mislili. Na začetne peripetije pri vodenju LD sklepamo tudi po tem, da je Jože Potočnik za eno leto - 1954/55 -prevzel mandat od Jožeta Vebra, ki je pred tem vodil LD Selca dva 2-letna mandata (1948-1950 in 1952-1954. Ostane pa dejstvo, da je bil Jože Potočnik prvi starešina združene LD Selca in da so v njegovem enoletnem mandatu težave uspešno razrešili.


 

 

 

Koledarček

01:52, 20th November 2018
November 2018
PoToSrČePeSoNe
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930